Razvlaževalniki zraka zmanjšujejo previsoko zračno vlago in pomagajo ohranjati bolj zdravo okolje v stanovanju, hiši, kleti, kopalnici ali pralnici. V praksi se uporabljajo tam, kjer se rosijo okna, pojavlja zatohel vonj, se vlažijo stene ali v kotih prostorov nastaja plesen. Domači razvlaževalnik zraka je koristen tudi pri sušenju perila v stanovanju, po manjšem izlivu vode, v počitniški hiši ali v novogradnji, kjer iz konstrukcije še vedno izhaja gradbena vlaga.
Razvlaževalniki se najpogosteje uporabljajo jeseni in pozimi, ko manj zračimo, temperaturne razlike spodbujajo kondenzacijo vode na oknih, vlaga v stanovanju pa hitro naraste. Težave z vlago se lahko pojavijo tudi poleti, predvsem v kleteh, garažah, vikendih in prostorih pod nivojem tal. Po beljenju, prenovi ali poškodbi zaradi vode je zmogljiv razvlaževalnik lahko potreben vse leto, saj pospeši sušenje zidov in zmanjša tveganje za nastanek plesni.
Pri izbiri je smiselno preveriti predvsem zmogljivost razvlaževanja v litrih na dan, priporočeno velikost prostora, prostornino posode za vodo in možnost stalnega odtoka s cevjo. Pomembni so tudi glasnost delovanja, poraba električne energije, samodejni higrostat, časovnik, zračni filter in območje delovnih temperatur. Kondenzacijski razvlaževalniki so primerni za običajno ogrevane prostore, adsorpcijski razvlaževalnik pa se lahko bolje obnese v hladnejši kleti ali garaži.
Kdor želi izbrati pravi razvlaževalnik zraka, naj najprej izmeri vlago z vlagomerom in preveri, ali se dalj časa zadržuje nad priporočenimi vrednostmi okoli 40 do 60 odstotkov. Nato je treba upoštevati površino prostora, temperaturo, način uporabe in to, ali gre za običajno razvlaževanje stanovanja, sušenje perila, boj proti plesni ali sušenje po izlivu vode. Koristno je primerjati ocene razvlaževalnikov, dostopnost filtrov, dolžino garancije in enostavnost upravljanja ter izbrati model z nekaj rezerve v zmogljivosti, da mu ni treba ves čas delovati na največji moči.
