Čiščenje tačk je del redne nege psa po sprehodu, izletu ali igri na vrtu. Z njim odstranimo blato, pesek, prah, cvetni prah, ostanke trave in cestno sol, ki se ujamejo med blazinice in ob kremplje. Tako pes v stanovanje prinese manj umazanije, hkrati pa se zmanjša možnost draženja kože, razpokanih blazinic ali lizanja kemikalij. V praksi se uporabljajo čistilec tačk za psa, posodica za pranje tačk, vlažni robčki za pse, nežen šampon za tačke, brisača iz mikrovlaken in zaščitni balzam za tačke.
Najpogosteje je čiščenje pasjih tačk potrebno jeseni in pozimi, ko so zunaj mokrota, blato, sneg in sol na pločnikih. Koristno je tudi spomladi ob alergijah na cvetni prah ter poleti oziroma po poletnih poteh, ko se med prsti lahko zataknejo ostre trave, prah ali pesek. Po sprehodu po mestu je dobro pomisliti še na asfalt, oljne madeže in drugo umazanijo s pločnikov. Pri psih z občutljivo kožo, daljšo dlako med blazinicami ali nagnjenostjo k vnetjem je redno umivanje tačk še posebej pomembno.
Pri izbiri izdelka so ključni velikost psa, občutljivost kože in prostor, kjer boste tačke čistili. Silikonski čistilec tačk za psa je uporaben po blatnem sprehodu, saj notranje krtačke pomagajo odstraniti umazanijo med prsti. Za hitro čiščenje v avtomobilu ali pri vhodu so praktični vlažni robčki za pse, najbolje brez alkohola in močnega vonja. Šampon za tačke naj bo blag in namenjen živalim, ker lahko človeška kozmetika pasjo kožo izsuši. Balzam za tačke izberite glede na sestavo in raje posezite po takem, ki je varen tudi, če ga pes poliže.
Če želite izbrati pravi izdelek za čiščenje tačk, najprej razmislite, kako pogosto in v kakšnih razmerah psa vodite ven. Za vsakodnevne mestne sprehode pogosto zadostujejo robčki, krpa iz mikrovlaken in balzam proti soli, za aktivne pse na terenu pa je bolj smiselna trpežna posodica za pranje tačk ali steklenica za izpiranje. Izmerite širino tačke, da bo udobno šla v čistilec, in preverite, ali se pripomoček zlahka razstavi in opere. Po vsakem čiščenju tačke dobro osušite, preglejte prostor med prsti, ob rdečini, neprijetnem vonju ali šepanju pa se obrnite na veterinarja.