Komunikacija s psi se začne z opazovanjem telesne govorice: položaja ušes in repa, napetosti mišic ter tega, ali pes išče stik ali se mu izogiba. Jasni ukazi, ton glasu in nagrada ob pravem trenutku pomagajo pri učenju odpoklica, hoji na povodcu in vsakdanjem sobivanju. Pri šolanju psa se uporabljajo tudi pripomočki, kot so kliker, pasja piščalka ali komunikacijski gumbi za pse, ki lahko postanejo naučen signal za določeno dejavnost.
Sporazumevanje s psom je pomembno vse leto, najbolj pa pride do izraza na živahnih sprehodih, ob obiskih, na potovanjih in pri srečanjih z drugimi psi. Pri vadbi na prostem je lahko uporabna piščalka, ki jo pes sliši tudi z večje razdalje. V stresnih okoliščinah, na primer med nevihto ali silvestrskim ognjemetom, je pomembneje opaziti znake negotovosti in psu omogočiti mir kot od njega zahtevati poslušnost.
Pri izbiri pripomočka za komunikacijo s psom upoštevajte cilj učenja, okolje in značaj psa. Kliker zahteva natančno časovno usklajeno nagrado, piščalka dosledno uporabo istega signala, gumbi pa potrpežljivo učenje posameznih pomenov. Noben pripomoček sam po sebi ne zagotavlja, da pes razume človeške besede. Izogibajte se izdelkom, ki psa prestrašijo ali mu povzročajo bolečino; strah lahko omaje medsebojno zaupanje.
Najprej razmislite, kaj želite izboljšati: odpoklic, jasnost ukazov ali mirnejši vsakdanji stik. Nato izberite preprost pripomoček, ki ga boste lahko uporabljali dosledno, in začnite s kratkimi vajami v mirnem okolju. Opazujte odzive psa, nagrajujte želeno vedenje in zahtevnost povečujte postopoma. Če pes večkrat kaže strah ali se odziva agresivno, se je smiselno obrniti na izkušenega trenerja, ki dela brez prisile.
