Litoželezna posoda spada med kuhinjsko opremo, ki se uporablja za počasno kuhanje, močno popekanje in peko. Litoželezna ponev dobro zadržuje toploto, zato je primerna za zrezke, krompirjeve polpete, zelenjavo in jajca, litoželezni lonec ali pekač pa zmore golaž, dušeno meso, pečenega piščanca in domač kruh. Prednost je uporaba na plinu, električni plošči, indukciji, v pečici in nad ognjem, če to dovoljujejo ročaji ter površinska obdelava.
Najpogosteje se litoželezna posoda uporablja pri jedeh, ki potrebujejo stalno temperaturo in daljši čas priprave. Jeseni in pozimi pride prav litoželezni lonec za juhe, omake in počasi dušeno meso, poleti pa se dobro obnese litoželezna žar ponev, kotliček ali lonec na vikendu in pri kuhanju na prostem. Primerna je tudi za vse, ki želijo kuhati bolj umirjeno ter doseči izrazitejši okus in enakomerno zapečenost.
Pri izbiri je pomembno ločiti surovo lito železo od emajlirane litoželezne posode. Surovo lito železo potrebuje začetno pripravo, redno oljenje in nežno čiščenje brez dolgega namakanja, sčasoma pa se oddolži z naravno manj prijemljivo površino. Emajlirana litoželezna posoda je lažja za vzdrževanje in bolje prenaša kisle sestavine, na primer paradižnik ali vino. Pozorni bodite na težo, premer dna, kakovost pokrova, obliko ročajev, primernost za indukcijo ter na to, da površina nima razpok, ostrih robov ali neravnin.
Pravi izdelek najlažje izberete glede na to, kaj najpogosteje kuhate. Za vsestransko uporabo je smiselna litoželezna ponev s premerom od 26 do 28 cm, za družinsko dušenje in peko pa je praktičnejši globlji litoželezni lonec s pokrovom. Kdor peče kruh, naj poišče težak lonec z dobro prilegajočim se pokrovom, za žar pa ponev z rebri. Primerjajte dejanske mere, težo, način vzdrževanja, garancijo in izkušnje uporabnikov; poceni litoželezna posoda lahko dobro služi, če ima ravno dno, pošteno debelino in površino brez napak.